sekiranje

Vsak človek se rodi z svojim karakterjem in jaz bi dala vse, da bi bila bolj flegmatik, kajti vedno doživljam stres, ker se sekiram za čisto vsako stvar. V mladosti, sem enostavno živela takšno življenje, ker drugače nisem znala, danes pa se še kako zavedam, da to ni dobro in da moram to pri sebi spremeniti, kajti vsakodnevni stres me bo pripeljal do tega, da bom zbolela. Sploh se ne zavedamo, kako prednost imajo ljudje, ki so flegmatiki in kako težje živijo ljudje, ki si vse jemljejo k srcu.

Tako sem pač preživela otroštvo tako kot sem ga. Danes vem, da je stres bil prisoten pri meni celo osnovno šolo in celo srednjo. Vprašam se večkrat, kako sem sploh živela, kako težki so bili zame dnevi in nobeden tega sploh opazil ni, da je bil stres moj vsakdanjik. Moji starši z strogo vzgojo, so samo delali na tem, da sem bila še bolj zaprt otrok in sem se sekirala za čisto vsako stvar. 

Prav spominjam se, da v življenju sploh raje nisem počela stvari, da ne bi naredila kaj narobe. Si predstavljate? Tako je stres krojil, moje življenje vse do faksa. Takrat pa se je naredil prelom, začela sem se opirati, ukvarjati z stvarmi, smejati in obnašati tako kot sem želela. Največja sprememba je bil moj obraz, ni bil več bled in gubast, kar zasijal je, ker stres ni več bil prisoten in ker sem dihala z polnimi pljuči.

Kako vem, da je stres krojil moje otroštvo, enostavno, ker se svojega otroštva polovico sploh ne spomnim, spominjam se samo tistih malh srečnih dogodkov, kjer sem vedela, da sem bila srečna. Tako vem, da je stres krojil moje otroštvo, kajti bila sem pod takim stresom, da se svojega otroštva enostavno pol ne spominjam, kako žalostno, vendar čisto resnično. Otroci bodite srečni in spontani!…