Meditacija mi je pomagala, da sem spet videla, da je življenje lahko lepo
Ko sem eno jutro obsedela s kavo v roki, bolečim grlom, slabo voljo in črnimi mislimi, kako je vse brez veze, sem vedela, da moram nekaj storiti. Nisem vedela kaj se dogaja z menoj, a karkoli se je dogajalo, nisem smela dovoliti. Prvo kar mi je padlo na misel, je bila meditacija, ker druge rešitve nisem našla. Tekla nisem rada, za sprehode nisem imela v svoji okolici lepih poti, da bi poklicala zdravnika in začela jesti tablete, tega nisem želela.
Tako sem se s skodelico kave usedla za računalnik in začela iskati, katera meditacija bi bila dobra zame. Vse je bilo preveč komplicirano in ko sem že skoraj obupala, sem si rekla, da moram nekaj začeti, ni važno kaj, kakšna bo moja meditacija, samo da bo vsak dan, pa četudi 5 minut. Tako sem se prisilila, da sem nekaj izbrala in začela. Vse kar sem bila pripravljena narediti, je bilo poslušanje meditacije in to res 5 minut.
No, saj začela sem, da nisem že na začetku obupala. To je bilo dobro. Moja prva meditacija sploh ni bila meditacija, ampak vse drugo, misli so mi begale vsepovsod, samo poslušala nisem. Gledala sem, kdaj bo minilo teh 5 minut in to je to. Sama sem bila na koncu žalostna, ker se nisem zbrala in bila sem toliko trmasta, da sem si rekla, da jo bom ponovila še enkrat in ponavljala si jo bom tako dolgo, da jo bom sprejela. No, končno se me je meditacija dotaknila v petem poslušanju.
Sedaj je moja meditacija še kar 5 minut na dan, vendar je uspešna, grem proti vrhu in verjamem, da bom tudi nadaljevala. Kajti meditacija mi pomaga, moje misli niso več tako črne, moje dihanje je globlje in moja drža je bolj ravna. Za zdaj je 5 minut zame čisto dosti, vem pa da moje telo potrebuje več.…