Gostinska šola

Ko smo bili v devetem razredu osnovne šole, se je večina mojih sošolcev odločila, da bo šolanje nadaljevala na gimnaziji. Ta trend se vleče že nekaj časa, jaz pa sem bil eden izmed redkih, ki sem se vpisal v gostinsko šolo. Kar malo čudno so me pogledali, ko sem povedal, da grem v srednjo gostinsko šolo, sam pa sem komaj čakal, da grem na informativni dan in da me na srednji gostinski šoli sprejmejo.

Od nekdaj, ko smo s starši hodili okoli, sem vedno govoril, da bom šef velike restavracije, to je bila moja želja, ki sem jo hotel izpolniti. Starši so bili prepričani, da me bo to minilo, a me ni. 

Komaj sem čakal, da srednja šola začne. Hotel sem se čim več naučiti in po srednji šoli šolanje še nadaljevati v tujini in se kasneje vrniti v našo državo. Tako sem resnično po srednji šoli zapustil Slovenijo in šel s trebuhom za kruhom. Ni bilo lahko, ker mi nihče ni pomagal, ker sem šel, kot čisti začetnik in sem se vsepovsod moral dokazati. V tujini sem delal 5 let, nato pa sem začutil, da je dovolj in da se lahko vrnem v Slovenijo, ker sem pripravljen za nove izzive. 

V Sloveniji sem imel nekaj časa kar nekaj težav, kajti bolj, kot sem hotel pokazati svoje znanje, bolj so me nekateri potolkli, ker so se bali za svoj položaj. Čas je bil, da sem šel na svoje in odprl prestižno restavracijo.

Potreboval sem dve leti, da sem splaval in danes je moja restavracija znana, ljudje pa vedno iz nje gredo siti in zadovoljni. 

…