Včasih pride dan, ko so mi jutra eden od najlepših delov dneva. Pri tem je sicer seveda pogoj, da zgodaj vstanem in imam čas za kavo, svojo jutranjo rutino in nato se še s psom odpraviva na malo daljši sprehod. Jutranji sprehodi so res nekaj posebnega, saj so ulice bolj prazne, in zrak je še svež. Tako narediva s psom velik sprehod ob mestnem parku, in nato zavijemo v ulico, kjer so garažna vrata ena zraven druge.
Prav hecno je videti, saj jih ima večina že nova garažna vrata, naenkrat pa vmes še vidiš tista stara garažna vrata iz pamti veka, ki kar izstopajo, skoraj tako, kot izstopajo tista čisto nova, ki so jih pravkar zmontirali. Res je dolga ulica z garažnimi vrati, saj je ta predel v blokovskem naselju. Prav zanimivo jih je opazovati, saj so nekatera porisana z raznimi spreji, je pa vseeno veliko avtomobilov parkiranih pred garažo. Tako nato zavijeva še v parkec pred blokom, ki pa je poln otroških igral.
Danes sva med jutranjim sprehodom opazila rozasto žogo s princeskami, ki jo je zgleda nekdo od otrok pozabil na igrišču. Ker pa je naš pes zelo navdušen nad žogami, pa sva morala iti kar hitro mimo, saj bi se on najraje igral z njo, jaz pa sem se zbala, da bi jo po nesreči počil. Tako sva zopet šla v ulico, kjer so bila garažna vrata ena za drugo. Tudi ta je bila zelo podobna prejšnji. In tudi tukaj so bila garažna vrata kar dosti porisana in popisana z raznimi spreji in različnimi napisi, vendar pa je bilo v tej ulico, nekoliko manj avtov parkiranih pred garažo.
Pomislila sem, da so morda ljudje že šli v službe, saj se je tudi sonce že začelo dvigovati. Ko sem pogledala na svojo ročno uro, sem ugotovila, da sva tudi midva že pozna.