Po tem, ko je bil smrad v kopalnici uspešno saniran, sem se odločila, da je skrajni čas tudi za bolj generalno čiščenje kopalnice. Ko sem iskala izvor čudnega vonja, sem namreč opazila, da je povsod po kotih na stropu veliko pajčevin in na vrhu omar tudi že preveč prahu. Če bi kaj takega povzročalo smrad v kopalnici, kakor bananin olupek se ne bi obotavljala ampak na srečo ga ne.
Nič kaj prijetno opravilo, ki ga vedno odlašam in tako se s tem soočam le nekajkrat na leto. Kar je precej premalo. Ampak enostavno mi to ne odgovarja. Se pa vsaj, takrat ko se spravim, da naredim to generalko, zelo potrudim in tudi vse ostalo bolj temeljito očistim, tako, da je kopalnica potem že dolgo časa kot iz škatlice. Če bi kaj takega delala vsak mesec, me sicer tisti smrad v kopalnici ne bi toliko presenetil in povzročil iskalno akcijo. Dvomim pa, da me je ta dogodek prepričal v to, da bi bolj pogosto delala generalna čiščenja. Vendar verjetno tudi, če bi, bi moj maček slej, ko prej izmislil kakšen drugačen trik za povzročanje nevšečnosti. Baraba me namreč že cel čas opazuje pri tem, kar počnem v kopalnici.
Med čiščenjem kopalnice sem tudi našla nekaj čudežno izgubljenih nogavic. Res me zanima, kako so pristale, me čistili v omari. Ne spomnim se namreč, da bi moj maček znal odpirati vrata omare in jih zapirati nazaj. Ampak glede na to, kako mi je uspelo bananin olupek zbasati za savno, se ne bi čudila, če bi to res znal. Dokler so to nogavice ne in ne nekaj kar bi lahko povzročilo smrad v kopalnici, me vsekakor ne skrbi, se pa vseeno sprašujem.
Popoldansko čiščenje je zelo hitro minilo, očitno ni bilo vse tako prašno, kot je bilo videti sprva. Sem kar ponosna nase, včeraj sem se šla detektivko, ko sem iskala smrad v kopalnici, danes pa je moja kopalnica najčistejši prostor v stanovanju in tako sem uspešno opravili dve nepričakovani misiji v dveh dneh.